Kako zaprositi za azil na Finskem

Kot v vsaki drugi razviti državi ima Finska dobro uveljavljene mehanizme mednarodne zaščite. Vsakdo, ki mu grozi nezakonito preganjanje, ima pravico od Fincev zahtevati humanitarni status. Ob upoštevanju posebnosti zakonodaje te severnoevropske države mednarodna zaščita vključuje azil, status begunca in celo politični azil na Finskem. Kdo ima pravico zahtevati humanitarno zaščito, kako jo pridobiti in kaj posledično daje?

Ki mu Finska podeli mednarodno zaščito

Vsak, ki se odloči za selitev v drugo državo, je potencialni priseljenec. Priseljevanje je informirana in prostovoljna poteza. Ena najprimernejših za priseljence iz rusko govorečih držav je severnoevropska Finska. Lokalna migracijska zakonodaja predvideva številne razloge za sprejem tujcev, Finci pa sami aktivno privabljajo migrante iz tujine.

Eden od razlogov je podelitev mednarodne zaščite in s tem tudi azil. Morda to ni najbolj pravilen način, saj že sam koncept zaščite predpostavlja prisotnost neke vrste grožnje v odnosu do njenega prosilca. Toda hkrati ima azil številne prednosti, saj daje pravico do nastanitve, hrane, stanovanja in celo majhne materialne pomoči. O pravicah prosilcev za azil bomo govorili malo kasneje, medtem ko se bomo podrobneje osredotočili na pogoje.

Torej je v skladu z določbami 6. poglavja zakona št. 301/2004 z dne 30. aprila 2004 "O tujcih" (Ulkomaalaislaki, v nadaljevanju - zakon št. 301/204) mednarodna zaščita na finskem ozemlju zagotovljena v več oblikah, vključno z:

1. Azil na Finskem (Turvapaikka Suomessa).
2. Dodatna zaščita (Toissijainen suojelu).
3. Sprejem in razdelitev beguncev UNHCR po kvotah (Pakolaiskiintiö).

Azil na Finskem

Azil (Turvapaikka) je glavna oblika mednarodne zaščite, ki se uporablja v skladu s 87. členom zakona št. 301/2004. Dodeljuje se na podlagi Konvencije ZN o beguncih.

Pravico do humanitarnega statusa imajo osebe, ki zaprosijo za azil zaradi upravičene grožnje preganjanja na ozemlju države stalnega prebivališča, če grožnja nastane na podlagi rasne, verske, nacionalne, jezikovne ali npr. politično sovražnost. Pomemben pogoj za to je pomanjkanje zaščite pred državljanstvom.

Podlaga za priznanje grožnje s preganjanjem kot resnične po 87.a členu zakona so lahko dejstva, ki po svoji naravi resno kršijo človekove pravice, vključno z:

• fizična, duševna ali spolna zloraba prosilca za azil;
• uporaba ukrepov upravne ali druge pravne prisile, vključno s strani organov pregona, če ti ukrepi diskriminirajo prosilca ali so načeloma diskriminatorni;
• diskriminatorno nadlegovanje ali kaznovanje;
• odvzem pravice do pritožbe zoper odločitve državnih organov, ki vodijo v diskriminatorne kazni;
• pregon zaradi ugovora vesti služenju vojaškega roka v tekočih spopadih, v katerih so lahko storjena nepolitična kazniva dejanja;

Narava preganjanja ima pomembno vlogo, kot je podrobno opisano v § 87b zakona št.

• preganjanje po rodu je preganjanje zaradi barve kože, narodnosti, etnične pripadnosti;
• versko preganjanje je opredeljeno kot preganjanje, ki temelji na teističnih, neteističnih ali ateističnih prepričanjih, verskih praksah, dejanjih, izražanju stališča, skupinskem vedenju in spoštovanju verskih pravil;
• preganjanja, ki so nastala na podlagi državljanstva, njegove odsotnosti, bipatizma, na podlagi kulturnih, etničnih ali jezikovnih vezi, se štejejo za civilne;
• Politično preganjanje je preganjanje zaradi mnenj, misli in prepričanj, kritika potencialnih preganjalcev, pa tudi njihovih metod.

Pri presoji zgornjih dejstev in ali se je pritožnik počutil ogroženega s preganjanjem, ni pomembno, ali ima pritožnik res značilnosti preganjanja (tj. izpoveduje preganjano vero, govori jezik ali določeno politično stališče), dokler preganjanje traja mesto.

Dodatna zaščita

Sekundarna vrsta humanitarnega statusa je subsidiarna zaščita (Toissijainen suojelu). V skladu z 88. členom zakona št. 301/2004 se lahko odobri tujcem, ki nimajo razlogov za podelitev azila, vendar tvegajo, da so izpostavljeni resni nevarnosti, če se vrnejo v državo stalnega prebivališča. Na primer, če jim grozi:

• smrtna kazen;
• nečloveška ali dostojanstvena vsebina, oblike kaznovanja ali mučenja;
• tveganje samovoljnega nasilja v zvezi z mednarodnim ali notranjim konfliktom, ki poteka na ozemlju.

Preselitev beguncev na podlagi kvot

Tretja vrsta zaščite so begunske kvote (Pakolaiskiintiö). V skladu z 90. členom zakona Finska sprejema begunce UNHCR in druge tujce, ki potrebujejo mednarodno zaščito za preselitev na njeno ozemlje. Število beguncev, ki so jih Finci pripravljeni sprejeti, se določi letno, odvisno od proračunskih možnosti. Na primer, za leto 2021 je lokalno notranje ministrstvo odobrilo kvoto 750 ljudi iz Sirije in Konga.

Številne spletne publikacije širijo informacije, da je na Finskem možno dobiti tudi politični azil. Pravzaprav je to napačna informacija: kot taka finska zakonodaja ne predvideva političnega azila.

Toda, kot smo že navedli zgoraj, je eden od razlogov za podelitev azila lahko politično preganjanje in represija.

Pravice in obveznosti prosilcev za azil

Pogoji za sprejem beguncev in prosilcev za azil na Finskem se ne razlikujejo veliko od tistih v drugih državah. Status prejemnika mednarodne zaščite vam omogoča, da uživate največje ugodnosti, potrebne za normalno življenje v državi.

Tako imajo prosilci za azil, ki jih sprejmejo Finci, pravico do:

• objektivno obravnavanje njihove vloge, zagotavljanje potrebne pravne pomoči in tolmača;
• prebivanje na Finskem do končne odločitve, zagotavljanje stanovanja;
• prosto gibanje znotraj schengenskega območja na podlagi dovoljenja za prebivanje/stalnega prebivališča;
• prejemanje materialne pomoči, sredstev za hrano;
• brezplačna zaposlitev brez dovoljenja itd.

Poleg pravic so prosilcem za mednarodno zaščito naložene številne odgovornosti. Vključno z njimi:

• nimajo pravice do potovanja v državo izvora, sicer bo humanitarni status preklican;
• so dolžni spoštovati finsko zakonodajo;
• morajo biti prijavljeni v sprejemnem centru, tudi če živijo v zasebni namestitvi;
• morajo živeti v občini, v katero so bili dodeljeni, itd.

Azilni postopek na Finskem

Za pridobitev statusa begunca na Finskem mora prosilec opraviti standardni postopek. Opozarjamo na pomembne točke, ki si jih mora potencialni prijavitelj zapomniti:

• Prošnje za azil ne more vložiti tujec iz tujine (na primer prek veleposlaništva ali po elektronski pošti), za to se mora pojaviti na ozemlju ali vsaj na meji s Finsko.
• Druga pomembna točka je delovanje Lublinskega sporazuma. Po njegovih normativih bi morala vprašanje podelitve obravnavati država EU, v katero je prosilec za humanitarni status vstopil prva.To pomeni, da mora biti za obravnavanje vprašanja na Finskem država prva od držav EU, v katero je tujec vstopil.
• Prošnjo za humanitarni status je treba vložiti takoj po vstopu v državo. Izjema so primeri, ko so se razlogi za pridobitev azila pojavili že v času bivanja na Finskem ali ko so obstajali težji razlogi za kasnejšo prošnjo.
• Pri obravnavi prošnje se ne upošteva le država, iz katere se izseljevanje izvaja, temveč tudi država, iz katere je prosilec dejansko prispel. Če torej tretjo državo, iz katere je prosilec prispel na Finsko, Finci štejejo za varno, se šteje, da bi tam lahko zaprosil za mednarodno zaščito, zato lahko to postane razlog za zavrnitev.

Zdaj je čas, da razmislimo o postopku za pridobitev mednarodne zaščite. Pravila za zagotavljanje določajo določbe 94.-104. člena zakona št.301/2004.

Po njihovem mnenju postopek za potencialnega prijavitelja vključuje:

1. Prihod na Finsko in obveščanje pristojnih organov o svoji nameri zaprositi za azil. Naj spomnimo, da jih je treba obvestiti čim prej po prihodu na Finsko. To lahko storite bodisi takoj ob prehodu meje – tako, da svojo željo izrazite mejnim policistom, ali po prihodu na cilj – na lokalni policijski postaji.
2. Predložitev biometričnih podatkov. Po prejemu obvestila o nameri zaprositi za azil morajo mejni uradniki ali policisti prosilca nemudoma registrirati. Zbrati morajo vse pomembne podatke o njem, vzeti prstne odtise, vzorce podpisov in ga fotografirati ter opraviti preglede v sistemu SIS.
3. Namestitev v sprejemnem centru. Po registraciji se prijavitelji namestijo v sprejemni center. Če vlogo odda cela družina, se lahko namesti v ločenem prostoru sprejemnega centra. Ni nujno, da bo družina v njej stalno: možen je premestitev v drug center ali bivanje v zasebnem stanovanju, če si prosilec to lahko privošči.
4. Prehod na intervju. Po obdelavi prošnje bo migracijska služba (Maahanmuuttoviraston vastuulle) samostojno določila datum razgovora in o tem obvestila prosilca preko sprejemnega centra, tako da bo poslala ustrezno vabilo. Na njej bo prosilec za azil v prisotnosti tolmača (in po potrebi tudi odvetnika) odgovarjal na vprašanja o svojem položaju, pojasnil razloge za vložitev prošnje, spregovoril o preganjanju in grožnjah v svoji domovini ter potrdil navedeno dejstva z dokumenti. Če ni listinskih dokazov, je dovoljeno ustno izražanje dejstev. Po 97.a členu zakona celoten postopek razgovora poteka pod avdio in video snemanjem, sam pogovor pa se snema v protokol. Kopija se nato posreduje vlagatelju.
5. Čakanje na odločitev. Čas obdelave zahteve in odločitve je v vsakem primeru individualen. Preliminarna ocena obdobja pregleda bo objavljena na samem razgovoru, vendar je z veliko verjetnostjo, da bo to obdobje zamujalo. To storitev lahko uporabite za predhodni izračun časa pregleda. Med čakanjem na odločitev lahko prosilec ostane v sprejemnem centru.
6. Pridobivanje rešitve. Ko bo organ za migracije sprejel dokončno odločitev, bo prosilec o tem zagotovo obveščen v svojem maternem jeziku ali jeziku, ki ga razume. V primeru pozitivne odločitve prosilec dobi status begunca (ali prejemnika subsidiarne zaščite), ki velja 4 leta z možnostjo podaljšanja.

Zakaj lahko zavrnejo

Azil se lahko zavrne. Zakon dovoljuje migracijskim organom, da zavrnejo prosilce, ki:

• so utemeljeno osumljeni kaznivih dejanj zoper mir in človečnost ali vojnih zločinov;
• so osumljeni nasilnih kaznivih dejanj nepolitične narave, ki jih priznava finska kazenska zakonodaja, če so bila storjena pred pridobitvijo humanitarnega statusa;
• ujeti pri dejanjih, ki so v nasprotju z dejanji in načeli ZN;
• predložil napačne podatke, predložil ponarejene dokumente;
• prihaja iz varne izvorne države ali varne tretje države.

Zakon omogoča prosilcem, da se pritožijo na upravno sodišče v kraju svojega stalnega prebivališča v 14 dneh po prejemu zavrnitve. V primeru negativne odločitve sodišča je dovoljena vložitev kasacije na Vrhovno upravno sodišče. Če tudi ta zavrne, je tujec dolžan zapustiti Finsko.

Kadar prosilec nima sredstev za odhod iz države, ima pravico zaprositi za pomoč v ta namen. V tem primeru bo odhod financirala država.

Upravičenost prijavitelja za zaposlitev

Za Ruse, ki iščejo azil na Finskem, je možnost zaposlitve brez dodatnega dovoljenja zagotovljena, še preden o tem odloči migracijski organ. Priložnost za plačano delo se pojavi za prijavitelja:

• tri mesece po vložitvi vloge, če je prosilec za humanitarni status predložil originalne dokumente, ki dokazujejo njegovo istovetnost;
• šest mesecev po vložitvi vloge, če ti dokumenti niso bili predloženi.

Če je prosilec uspel dobiti stalno zaposlitev, ima pravico zaprositi za dovoljenje za prebivanje na podlagi zaposlitve, čeprav to ni potrebno, če ima status begunca.

Delodajalec pa je dolžan občasno preverjati, ali ima delavec pravico do zaposlitve, ki daje status begunca ali prosilca za azil. Če ta status poteče ali je bila sprejeta negativna odločitev in status begunca ni podeljen, je migrant dolžan obvestiti svojega delodajalca. Predhodna pravica do dela velja do pravnomočne odločitve, vključno s pritožbo in kasacijo. Trajna pravica velja ves čas trajanja azila.

Namestitev v sprejemnih centrih

Takoj po registraciji oseb kot prosilcev za azil, v skladu s čl. 16 zakona 746/2011 se preselijo v sprejemne centre za begunce. Bivalni pogoji bodo nujno upoštevali spol, starost in druge značilnosti prosilca. Če za zaščito prosi cela družina, se lahko nastani v skupnostnem domu.

Prosilci so praviloma že pred razgovorom nastanjeni v tako imenovanem tranzitnem centru. Po tem, ko se prosilci praviloma premestijo v stalni sprejemni center, že pred odločitvijo.

Zakonodaja potencialnim beguncem omogoča bivanje v zasebnih namestitvah, na primer pri sorodnikih ali v najetem stanovanju, vendar morajo biti še vedno prijavljeni v sprejemnem centru.

Begunsko taborišče omogoča tistim, ki potrebujejo zaščito, da prejmejo potrebno socialno pomoč, vključno z:

• potrebna zdravstvena oskrba;
• psihološka ali pravna pomoč;
• stalna hrana ali sposobnost samostojne priprave hrane;
• gospodinjske storitve, zlasti uporaba kopalnic, pralnic;
• prevajalske storitve;
• izobraževalno in poklicno usmerjanje in tako naprej.

Mesečno plačilo

Poleg stanovanjske in socialne pomoči lahko prosilci za azil zaprosijo tudi za denarno pomoč, namenjeno »za osnovne potrebe«. Izda se v obliki tako imenovanega potrdila o gotovini ali prenese na predplačniško kartico.

Višina pomoči bo odvisna od starosti, sestave družine, drugih dohodkov ali zaposlitve. Upoštevajte, da se dodatek ne dodeli samodejno, temveč se dodeli na podlagi vloge osebe, ki je v sprejemnem centru. Mladoletne osebe prejemajo tudi denar za osnovne potrebe, vendar so njihove prejemke bistveno nižje.

Spodnja tabela vam bo pomagala razumeti višino ugodnosti, ki veljajo v letu 2021.

Brez obrokov v sprejemnem centru	Z obroki v sprejemnem centru
Mati ali oče samohranilec	312,23 €	91,52 evra
Družina z otrokom	199,18 €	59,21 €
Odrasli	263,78 €	75,36 evra
Otroci, mlajši od 16 let	*	26,92 €
Otroci 16-17 let	*	48,44 €

Če imajo družinski člani posebne potrebe, so upravičeni do dodatne denarne pomoči. V vsakem primeru se vsak primer obravnava posebej.

Združitev begunske družine

Po uradni pridobitvi statusa begunca in s tem pridobitvi dovoljenja za prebivanje na Finskem ima tujec pravico, da se ponovno združi s svojo družino. Vsakdo, ki trenutno živi na finskem ozemlju, prejme status "družinskega sponzorja" (perheenkokoajaksi), njegovi družinski člani pa imajo pravico, da se preselijo na Finsko.

Za to bodo potrebovali dovoljenje za prebivanje na podlagi družinskih vezi (oleskelulupaa perhesuhteen perusteella). Brez dovoljenja za prebivanje lahko družinski člani, ki niso iz EU, obiščejo Finsko le do 90 dni, vendar bodo za to morali pridobiti vizum za obisk.

Naslednje osebe imajo pravico do družinskega dovoljenja za prebivanje:

• zakonec ali registrirani partner, če sta poročena (partnerstvo) dve leti ali imata skupnega otroka;
• mladoletni in neporočeni otroci begunca ali starši/skrbniki otroka, če je tak mladoletni otrok na finskem ozemlju;
• sorodniki, če so popolnoma odvisni od družinskega člana, ki živi na Finskem.

Odgovornost družinskega sponzorja je zagotoviti, da so na voljo potrebna sredstva za podporo združeni družini.

Stalno prebivališče in državljanstvo za begunce

Ko tujec od finskih oblasti prejme status begunca, samodejno pridobi dovoljenje za prebivanje za daljši čas, ki velja za čas trajanja humanitarnega statusa.

Po izteku 4-letnega obdobja, če je bivanje na finskem ozemlju neprekinjeno, ima migrant v skladu s 56. členom zakona št. 301/2004 pravico zaprositi za dovoljenje za stalno prebivanje. Upoštevajte, da je to splošno obdobje, potrebno za pridobitev stalnega prebivališča – obstajajo tudi drugi načini priseljevanja, prek katerih lahko pridobite tudi stalno dovoljenje.

Tujec, ki živi v državi najmanj 5 let, pridobi pravico zaprositi za državljanstvo. Omeniti velja, da se odštevanje tega obdobja začne od dneva vložitve prošnje za azil.

Za pridobitev finskega potnega lista mora biti prosilec polnoleten, neobsojen, brez prepovedi vstopa, imeti potrebno jezikovno znanje in imeti zadosten dohodek.

Zaključek

Glede na vse našteto želimo bralce še enkrat opozoriti na glavne točke:

• Finska ima 3 vrste mednarodne zaščite: azil, subsidiarno zaščito in begunske kvote UNHCR;
• kot takega v državi ni političnega azila, je pa eden od razlogov za podelitev splošnega azila preganjanje iz političnih razlogov;
• prošnjo za azil lahko vložite le z ozemlja Finske, jo pošljete prek veleposlaništva, po e-pošti ali na kakršen koli drug način;
• status begunca v državi daje številne prednosti: pravico do življenja, stanovanja v sprejemnem centru, socialne pomoči in celo ugodnosti;
• Begunec samodejno dobi dovoljenje za prebivanje s pravico do dela, po katerem lahko dobi stalno prebivališče in povabi sorodnike v državo na združitev družine.