Položaj beguncev v Italiji: status čakajočega na življenje

Evropa z mehko politiko do migrantov postaja zanje dobrodošlo zatočišče. Glavni tok beguncev prihaja iz Afrike, Južne Azije, Bližnjega vzhoda – držav z oboroženimi spopadi, nestabilnimi političnimi razmerami in gospodarskimi težavami. Tako se Italija prva sreča z begunci iz severnoafriških držav. Za nekatere migrante je to tranzitna država, mnogi pa ostajajo kot begunci v Italiji.

Standardi za podelitev statusa begunca

Ne bo šlo za turiste, niti ne samo za migrante, temveč za ljudi, ki so domovino zapustili zaradi izrednih okoliščin, povezanih z grožnjo, da bodo postali žrtev političnega, verskega, rasnega preganjanja same osebe ali njenih sorodnikov. Podlaga za pridobitev statusa begunca so tudi utemeljeni strahovi pred preganjanjem ob vrnitvi v domovino.

Standardi za podelitev statusa begunca v Italiji so zapisani v Uredbi št. 251/2007, ki temelji na določbah Direktive EU št. 2004/83/ES z dne 29. 4. 2004 in drugih mednarodnih pravnih dokumentov.

V skladu z republiško zakonodajo se pojem begunca uporablja za osebe (državljane tretjih držav, ki niso članice EU ali osebe brez državljanstva), ki so dobile politični azil v Italiji.

Status begunca ne bo podeljen osebam:

• priznani kot begunci v drugi državi;
• tisti, ki so prispeli iz evropske države (ne njihove domovine) in tam niso zaprosili za politični azil;
• v Italiji obsojen zaradi kaznivih dejanj (od kraje do trgovine z orožjem).

Na pridobitev mednarodne zaščite in s tem statusa begunca je mogoče računati le, če so izpolnjeni določeni pogoji. Eden od obveznih in prepričljivih argumentov v prid prosilcu je obstoj begunske zgodovine, podprte z uradnimi dokumenti. Ta gradiva morajo potrditi točnost opisanih dejstev, zgodovino preganjanja in pritožbe na organe pregona, vladne agencije za pomoč.

Pravice beguncev z uradnim statusom

Celo Ženevska konvencija o statusu beguncev (1951) je prepovedala kakršno koli diskriminacijo ljudi, ki iščejo zaščito, zato imajo enake pravice kot drugi tujci:

• za dovoljenje za prebivanje (dovoljenje za prebivanje) za obdobje 5 let, po katerem lahko zaprosite za državljanstvo;
• za osebno izkaznico in potno listino documento di viaggio, s katero je dovoljeno potovati v tujino v roku, določenem v dovoljenju za prebivanje, vendar ne več kot 90 dni zapored. Pomembno: obisk domovine je prepovedan, sicer bo status begunca izgubljen;
• za združitev družine: zakonec, mladoletni otroci, starši samohranilci, ki potrebujejo nego. Pomembno: v tem primeru dokazilo o dohodku ali navedba kraja stalnega prebivališča ni potrebno;
• za brezplačno stanovanje, ki ga v okviru Nacionalnega programa zagotavlja Služba za zaščito prosilcev za azil (SPRAR), vendar se ta pravica uveljavlja šele po stiku s Questuro v Urgentnih sprejemnih centrih;
• za materialno podporo za 90 dni v obliki dodatka 17,5 evra na dan, občinske socialne pomoči za invalide, za nosečnost in porod. Poleg tega lahko enkrat letno prejmete enkratno nadomestilo v višini 2066 evrov, vendar največ 4-krat v 6 letih;
• za zdravstvene storitve, opravljene na podlagi brezplačne zdravstvene izkaznice. Izda se osebam, ki so registrirane v nacionalnem zdravstvenem sistemu za čas veljavnosti dovoljenja za prebivanje. Pomembno: begunci so oproščeni plačila zdravstvenih prispevkov za dva meseca, potem pa se štejejo za delovno sposobnih;
• za delovno dejavnost (najem ali samozaposlitev);
• pridobiti izobraževanje, tudi za mladoletne otroke.

Vse te pravice so zapisane v italijanski zakonodaji.

Postopek za pridobitev statusa begunca v Italiji

Preden zaprosite za mednarodno zaščito in azil, se prepričajte, da vaša situacija ustreza zahtevam, saj v Italiji ni lahko pridobiti statusa begunca.

To je pravni postopek, ki zahteva specializirano znanje in – v idealnem primeru – znanje jezika. Običajno italijanski odvetniki pomagajo pri registraciji statusa, vendar so njihove storitve plačane. Če ste prepričani v svoje sposobnosti, lahko postopek izvedete sami.

Katere faze morate opraviti, da pridobite status begunca?

1. Ob prihodu v državo, kjer boste morali izročiti nacionalni potni list, se obrnite na mejno policijo ali lokalni urad questura (oddelek za priseljevanje policijske postaje). Namesto potnega lista se izda kopija dokumenta, na kateri bo žig upravljanja, ki označuje odvzem izvirnika. Poleg tega bo izdan še en dokument (cedolino), ki bo legaliziral prisotnost v državi. Naveden bo tudi datum obiska mesta za prošnjo za azil.
2. Oddaja prijave in prvi razgovor. Ob dogovorjenem času morate priti na postajo, da napišete vlogo za dovoljenje za prebivanje in izpolnite vprašalnik, v katerem boste morali navesti svojo avtobiografijo in navesti dejstva, ki so vplivala na odločitev za odhod iz domovine. Vse informacije morajo biti dokumentirane.

Vprašalnik in avtobiografijo lahko napišete v vašem maternem jeziku, prevedli ju bodo notranji prevajalci. V vlogi je naveden naslov prebivališča za pridobitev dovoljenja za začasno prebivanje. Poleg tega boste potrebovali osem fotografij velikosti 4x4 cm, rezultate prstnih odtisov in zdravniškega pregleda. Tu bo opravljen tudi začetni razgovor, po katerem bo sestavljen protokol in izdana tako imenovana ricevuta di verbalizzazione - kopija vloge s fotografijo in datumom pridobitve dovoljenja za prebivanje. Obdobje dovoljenja za prebivanje v Richevutu je običajno 3 mesece, vendar se podaljša do odločitve o statusu.

1. Obravnava vloge. Mednarodno zaščito skrbi ena od sedmih teritorialnih komisij (Commissione territoriale), ki se nahajajo v Gorici, Milanu, Rimu, Foggii, Sirakuzi, Crotoneju in Trapaniju. Po obravnavi vloge se komisija odloči, ali bo prosilca povabila na razgovor ali ne.
2. Pogovor s teritorialno komisijo. Namen tega dogodka je preveriti, ali so dejstva, navedena v izjavi, resnična, zato se veliko pozornosti posveča obnašanju beguncev. Razgovora se lahko poleg prosilca udeležijo tolmač, odvetnik, predstavnik službe za priseljevanje, ki vodi zapisnik.
3. Dodelitev statusa ali zavrnitev zahteve. Čez tri dni bo Centralna komisija, ki je v Rimu, sprejela dokončno odločitev. Če je izid pozitiven, prosilec prejme dovoljenje za prebivanje za obdobje 5 let.

V več kot 50 % primerov prosilci dobijo status begunca.

Težave, s katerimi se soočajo migranti pri pridobitvi statusa begunca

Položaj migranta, ki je zaprosil za status begunca, je nezavidljiv. Težavnemu bivanju v tuji državi in ​​negotovosti situacije se doda še psihološki stres.

Med glavnimi težavami je nepoznavanje jezika in pravnih vidikov postopka za priznanje migranta kot begunca. Druga težava, s katero se migranti soočajo, je zbiranje dokumentarnih razlogov za pridobitev statusa begunca.

Morda najpomembnejše merilo za pridobitev statusa je prisotnost dokumentov, ki potrjujejo podatke o razlogih za begunca, ki so navedeni v vlogi. Takšne dokaze morate začeti zbirati doma.Lahko so zdravniška potrdila o poškodbah, poškodbah, poškodbah, ki so nastale zaradi preganjanja, dokumenti, ki potrjujejo pritožbo organom pregona in državnim organom, poročila o kršitvah človekovih pravic itd.

Še en težak trenutek je povezan z nezmožnostjo zakonitega iskanja zaposlitve, zato je treba ves čas obravnave vloge zadovoljiti s podporo države.

Nazadnje, zavrnitev podelitve statusa. Če je komisija po razgovoru prošnjo zavrnila, se lahko preko odvetnika pritožite na civilno sodišče na kraju vložitve vloge, seveda, če je mogoče plačati njegove storitve ali uporabiti brezplačno pravno pomoč ( patrocinio gratuito) odvetnika, ki ga plača država.

V primeru odsotnosti statusa begunca in v primeru nezmožnosti vrnitve v domovino lahko italijanski organi ponudijo subsidiarno ali humanitarno pomoč.

Življenje begunca v Italiji pred pridobitvijo statusa

Od prihoda migranta v državo do uradnega odgovora o statusu mine najmanj šest mesecev, v nekaterih primerih pa še veliko več. Kako so begunci ves ta čas? Vladni programi podpirajo migrante, v resnici pa ni vse tako preprosto.

• Nastanitev. Za begunce je bilo odprtih približno 1900 začasnih objektov. To so predvsem preurejeni zasebni hoteli, kampi, šotorski kampi na obrobju. V večini primerov so stavbe v slabem stanju. Več ljudi živi v sobi z ne zelo dobrimi bivalnimi in sanitarnimi pogoji.
• Materialna pomoč. Stanovanje, hrano, nujne gospodinjske predmete plača država od 17,5 evra, ki jih natakne človek, na roke pa le 2,5 evra. Vse ostalo je na lastne stroške.
• Job. Pred prejemom statusa migranti ne morejo uradno delati, kar pomeni, da si lahko zaslužijo začasno delo, goljufijo ali krajo. V tem obdobju integracijski program še ne velja, zato migranti večino časa niso zaposleni z ničemer, so sami.

Ni presenetljivo, da lahko takšno stanje ustvari napeto ozračje, prispeva k rasti kriminala v vsakem posameznem mestu in po vsej državi ter povzroči krizne situacije, tako kot težave z migranti v Nemčiji.

Položaj migrantov se po pridobitvi statusa begunca spremeni. Dobijo določene pravice in se postopoma začnejo vključevati v družbo.

Begunska situacija: sedanjost in prihodnost

Postopek za pridobitev statusa begunca v Italiji je precej zapleten in dolgotrajen. Približno polovica prošenj je izpolnjenih. Prosilci za azil lahko pričakujejo izboljšanje kakovosti svojega življenja. Vendar je tujec v vsem tem obdobju prisiljen ostati brez dela in se zadovoljiti s pomočjo države, kar otežuje položaj migrantov, okolico pa do neke mere nevarno.

Italija je, tako kot preostala Evropa, v migracijski krizi, ki oblasti sili v iskanje rešitve problema. Italijanske oblasti so se na primer odločile zapreti meje in resnost svojih namenov dokazale, ko so junija 2021 za več dni prepovedale vplutje v njihova pristanišča ladji, ki je prevažala rešene begunce iz Libije. Notranji minister Matteo Salvini bo zaostril politiko do ilegalnih beguncev in pospešil legalizacijo prišlekov.